Meditacija ni ena sama tehnika
Pod skupnim izrazom meditacija najdemo osredotočanje na dih, odprto spremljanje, ponavljanje besedila, vizualizacijo, molitev in gibalne prakse. Različne metode imajo različne cilje, zato rezultatov ene raziskave ni smiselno samodejno prenesti na vse oblike meditacije.
Kaj lahko merimo
Raziskovalci lahko spremljajo vedenjske naloge, vprašalnike, srčni utrip, dihanje, EEG ali slikovne metode. Vsaka meritev zajame le del pojava. EEG na primer meri električno aktivnost na lasišču, ne pa vsebine misli ali duhovne vrednosti izkušnje.
Korelacija ni vzrok
Sprememba možganske aktivnosti med meditacijo ne dokazuje, da je meditacija edini vzrok spremembe ali da določen vzorec pomeni razsvetljenje. Na rezultat vplivajo izkušnje udeleženca, pričakovanja, drža, utrujenost in način analize.
Subjektivno poročilo ostaja pomembno
Če raziskujemo doživljanje, moramo vprašati tudi človeka. Dobri protokoli povežejo meritve z natančnim opisom prakse in izkušnje. Subjektivno poročilo ni popolno, vendar ga ni mogoče nadomestiti zgolj z instrumentom.
Praktična vrednost previdnosti
Previdna razlaga ne zmanjšuje pomena meditacije. Nasprotno, pomaga ločiti verjetne koristi, osebni pomen in še nepreverjene trditve. Tako lahko prakso vključujemo odgovorno, brez pretiranih obljub in brez razvrednotenja notranje izkušnje.